Shizofrenija – kompleksna duševna bolezen z zelo različnimi simptomskimi podpisi – posebna previdnost pri ocenjevanju in zdravljenju "podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Shizofrenija – kompleksna duševna bolezen z zelo različnimi simptomskimi vzorci – posebna previdnost pri oceni in zdravljenju

Shizofrenija je kompleksna psihiatrična bolezen, ki lahko vpliva na zaznavanje, mišljenje, čustva, vedenje, motivacijo in socialno funkcioniranje. Potek in težave se od človeka do človeka močno razlikujejo. Potrebna je posebna previdnost:

Shizofrenije se ne sme zreducirati na posamezne simptome, kot so halucinacije ali blodnje. Pred vsakršnim zdravljenjem je treba upoštevati trenutno prevladujočo simptomatiko, potek bolezni, morebitne akutne nevarnosti in obstoječe psihiatrično zdravljenje z zdravili . Prav pri tej bolezni je samostojno spreminjanje ali kombiniranje različnih pristopov k zdravljenju problematično.

Različne skupine simptomov

Pri shizofreniji se pogosto razlikuje več skupin simptomov:

pozitivni simptomi

• negativni simptomi

• kognitivni simptomi

• afektivni oziroma čustveni simptomi

• Ti so lahko različno izraženi in se med potekom bolezni spreminjajo.

Pozitivni simptomi

Kot pozitivni simptomi se označujejo simptomi, ki se dodajo običajnemu duševnemu doživljanju.

Mednje lahko spadajo:

halucinacije

• blodnje

• dezorganizirano mišljenje

• dezorganiziran govor

• nenavadno ali močno spremenjeno vedenje

• psihomotorične oziroma katatone posebnosti

• Halucinacije

Še posebej pogoste so

akustične halucinacije Prizadeti lahko na primer slišijo glasove, čeprav ni ustreznega zunanjega zvočnega vira..

Ti glasovi lahko:

govorijo med seboj

• komentirajo vedenje

• kritizirajo ali žalijo

• dajejo ukaze

• delujejo grozeče

• Ukazujoče glasove je treba jemati še posebej resno

, zlasti če pozivajo k samopoškodovanju, samomoru ali nasilju.Pojavijo se lahko tudi vidne, taktilne, olfaktorne ali druge spremembe zaznavanja. Pri nenavadnih halucinacijah je treba upoštevati tudi nevrološke, toksične ali druge medicinske vzroke.

Blodnje

Blodnje so prepričanja, ki se lahko kljub nasprotnim dokazom ohranjajo z veliko gotovostjo.

Možne oblike so:

blodnje preganjanja

• blodnje odnosa

• blodnje veličine

• verske blodnje

• blodnje, povezane s telesom

• blodnje zastrupitve ali prizadetosti

• občutek, da so misli od zunaj nadzorovane

• občutek, da so misli berljive ali odvzete

• Blodnja in halucinacija nista isto in ju je treba ocenjevati ločeno.

Dezorganizirano mišljenje

Potek misli je lahko močno spremenjen.

Možni so:

težko sledljivi miselni preskoki

• nenavadne asociacije

• nepovezan govor

• nenadna prekinitev miselnega toka

• težave pri strukturiranem sledenju pogovorom

• Pri hudi izraženosti je lahko komunikacija močno motena.

Negativni simptomi

Negativsymptome

Negativni simptomi so pogosto manj opazni kot halucinacije ali blodnje, lahko pa bistveno vplivajo na vsakdanje življenje.

Mednje sodijo na primer:

• zmanjšana motivacija

• socialni umik

• zmanjšana sposobnost izražanja čustev

• zmanjšana govorna aktivnost

• izguba zanimanja

• težave z začetkom aktivnosti

• zmanjšano veselje oziroma motivacija

Te težave so lahko deloma podobne depresiji.

Zato je treba negativne simptome, depresijo in z zdravili povzročeno zmanjšano motivacijo skrbno razlikovati med seboj.

Kognitivni simptomi

Shizofrenija lahko prizadene tudi duševne funkcije.

Možne so težave pri:

• pozornosti

• koncentraciji

• delovnem spominu

• hitrosti procesiranja

• načrtovanju

• organizaciji

• reševanju problemov

Te težave lahko bistveno vplivajo na izobraževanje, poklic in samostojno vodenje vsakdanjega življenja.

Katatonija

Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo katatoni simptomi.

Možni so:

• izrazito zmanjšano gibanje

• nenavadne drže telesa

• odsotna ali močno zmanjšana odzivnost na okolico

• mutizem

• stereotipni gibi

• izrazita motorična vznemirjenost

Izrazita katatonija je lahko medicinska oziroma psihiatrična nujna stanja in jo mora obravnavati specialist.

Shizofrenija ne pomeni »razcepljene osebnosti«

Shizofrenijo v pogovornem jeziku včasih napačno imenujejo »razcepljena osebnost«.

To medicinsko ni pravilno.

Disociativna motnja identitete je druga psihiatrična bolezen in je ni mogoče enačiti s shizofrenijo.

Potek

Potek je lahko zelo različen.

Možni so:

• posamezne psihotične epizode

• ponavljajoče se epizode

• daljša obdobja z malo simptomi oziroma stabilna obdobja

• kronične težave

• pretežno negativna simptomatika

• različne kombinacije simptomov

Simptomatika se lahko tudi pri isti osebi v poteku bolezni bistveno spremeni.

Zgodnji opozorilni znaki ponovitve

Možni zgodnji opozorilni znaki so lahko:

• naraščajoče motnje spanja

• socialni umik

• naraščajoče nezaupanje

• nenavadni strahovi

• razdražljivost

• težave s koncentracijo

• naraščajoča notranja napetost

• sprememba zaznavanja

• ponovno pojavljanje nenavadnih misli

• zanemarjanje vsakdanjega življenja

Pri znanih boleznih je lahko koristno, da posamezne zgodnje opozorilne znake zabeležite skupaj z lečečim psihiatričnim strokovnjakom.

Izključitev drugih vzrokov psihoze

Vsaka psihoza ni samodejno shizofrenija.

Psihotični simptomi se lahko med drugim pojavijo pri:

• bipolarni motnji

• hudi depresiji s psihotičnimi simptomi

• določenih nevroloških boleznih

• epilepsiji

• demenci

• deliriju

• presnovnih motnjah

• določenih avtoimunskih boleznih

• zdravilih

• alkoholu

• kanabisu

• amfetaminih

• kokainu

• halucinogenih in drugih substancah

Zato je zlasti ob prvi pojavitvi psihoze potrebna celovita psihiatrična in po potrebi telesno-nevrološka obravnava.

Shizofrenija in kanabis

Uživanje kanabisa lahko pri dovzetnih ljudeh sproži ali okrepi psihotične simptome in je povezano s povečanim tveganjem za neugoden potek bolezni.

Pri obstoječi shizofreniji je zato treba uživanje substanc izrecno vključiti v medicinsko oceno.

Diagnostika

Diagnozo postavi psihiater in temelji na celotni sliki ter poteku bolezni.

Za pojasnitev lahko med drugim opravimo:

• podrobna psihiatrična anamneza

• heteroanamneza s strani svojcev

• telesni pregled

• nevrološki pregled

• anamneza zdravil in substanc

• laboratorijske preiskave

• po potrebi slikanje možganov

• dodatne preiskave ob sumu na telesne vzroke

Posamezen krvni test ali posamezna slikovna preiskava ne more diagnosticirati shizofrenije.

Zdravljenje – več gradnikov

Zdravljenje je individualno in lahko združuje različne ukrepe:

• antipsihotična zdravila

• psihiatrična oskrba

• psihoterapija

• psihoedukacija

• podpora svojcem

• psihosocialni ukrepi

• poklicna in socialna rehabilitacija

• zdravljenje motenj spanja

• zdravljenje depresije in anksioznosti

• zdravljenje težav s substancami

• preprečevanje ponovitve bolezni

Pri hudih akutnih psihotičnih epizodah je lahko potrebno bolnišnično psihiatrično zdravljenje.

Antipsihotična zdravila

Antipsihotiki predstavljajo bistveni del zdravljenja shizofrenije.

Izbira poteka individualno ob upoštevanju:

• učinkovitosti

• dosedanjega odziva

• neželenih učinkov

• presnovnih sprememb

• telesne teže

• gibalnih motenj

• sedacije

• srčno-žilnih tveganj

• zvestobe zdravljenju

Pri določenih bolnikih so lahko smiselni dolgodelujoči depojski pripravki.

Pri na zdravljenje odporni shizofreniji lahko pod strokovnim zdravniškim nadzorom na primer klozapin pride v poštev.

Zdravil nikoli ne prekinjajte sami

Antipsihotičnih zdravil ni dovoljeno samostojno prekiniti ali spremeniti njihovega odmerka.

Nenadna prekinitev lahko prispeva k znatnemu poslabšanju oziroma ponovnemu pojavu psihotičnih simptomov.

Tudi če se bolnik počuti popolnoma stabilnega, je treba spremembo zdravljenja izvesti izključno skupaj z lečečim psihiatričnim strokovnjakom.

Individualna simptomatska signatura – posebej skrbno upoštevati

Pri shizofreniji je ocena individualne simptomatske signature posebej zapletena.

Pred vsako izbiro dodatnega zdravljenja je treba natančno razlikovati, kaj je trenutno v ospredju:

• halucinacije

• blodnje

• anksioznost

• huda nemirnost

• agresivnost

• nespečnost

• depresivni simptomi

• socialni umik

• pomanjkanje zagona

• čustvena otopelost

• kognitivne težave

• katatoni simptomi

• neželeni učinki obstoječih zdravil

Teh različnih skupin simptomov ni dovoljeno nediferencirano enačiti med seboj.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se za različne psihične spremljajoče težave uporabljajo različna določena homeopatska zdravila in potence po Banerji protokolih.

POZOR – pred izbiro zdravil upoštevajte natančno simptomatsko signaturo

Shizofrenija je posebno kompleksna klinična slika. Izbira zdravil zgolj na podlagi diagnoze »shizofrenija« ni zadostna.

Pred izbiro je treba skrbno ugotoviti, katera simptomatska signatura trenutno prevladuje. Halucinacije, blodnje, tesnoba, nemir, nespečnost, depresivne težave, pomanjkanje zagona in drugi simptomi predstavljajo različne klinične slike.

Več različnih ali nasprotujočih si simptomatskih signatur se ne sme samodejno hkrati zdraviti z različnimi Banerji shemami.

Posebna previdnost velja pri:

• akutni psihozi

• naraščajoči blodnji

• ukazujočih glasovih

• hudi nespečnosti

• izrazitem vznemirjenju ali agresivnosti

• katatoniji

• samomorilnih mislih

• ogrožanju sebe ali drugih

Zanesljivo zdravljenje shizofrenije ali akutne psihoze s homeopatskimi zdravili znanstveno ni dokazano. Homeopatska zdravila ne smejo nadomestiti ali odložiti potrebnega antipsihotičnega, psihiatričnega ali bolnišničnega zdravljenja .

Obstoječega antipsihotičnega zdravljenja zaradi spremljajočega homeopatskega zdravljenja nikakor ne smete samostojno zmanjšati, spremeniti ali prekiniti.

Pomembno opozorilo

Pri akutni psihozi, ukazujočih glasovih, hudi izgubi stika z realnostjo, izraziti zmedenosti, agresivnem ali neobvladljivem vedenju, katatoniji, samomorilnih mislih ter ogrožanju sebe ali drugih je potreben takojšen psihiatrični oziroma urgentno medicinski pregled.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Phosphoricum acidum, Stramonium itd.