Travmatski šok (psihični šok, akutna stresna reakcija) – takojšen odziv na izjemno obremenjujoč ali ogrožajoč dogodek "podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Travmatični šok (psihični šok, akutna stresna reakcija) – takojšen odziv na izjemno obremenjujoč ali ogrožajoč dogodek

Travmatični oziroma psihični šok se lahko pojavi takoj po izjemno obremenjujočem, zastrašujočem ali življenjsko ogrožajočem dogodku. Organizem se pri tem odziva na situacijo, ki lahko začasno preseže običajne psihične mehanizme obvladovanja.

Sprožilci so lahko na primer:

• hude nesreče

• telesno ali spolno nasilje

• ropi

• naravne katastrofe

• vojne izkušnje

• nenadna smrt bližnje osebe

• hudi medicinski nujni primeri

• življenjsko ogrožajoče diagnoze

• opazovanje hude nesreče ali smrtnega primera

• drugi izjemno ogrožajoči dogodki

Odziv se lahko začne takoj, vendar je lahko zelo različen. Nekateri ljudje so močno vznemirjeni in v paniki, drugi delujejo presenetljivo mirno, okamenelo ali čustveno kot »izklopljeni«.

Zato je treba pred izbiro zdravljenja oziroma v konceptu Banerji pred izbiro sredstev natančno upoštevati individualno simptomsko signaturo.

Razlikovanje med psihičnim in medicinskim šokom

Izraz »šok« se uporablja v dveh različnih pomenih.

Psihični oziroma travmatični šok opisuje duševni odziv na travmatični dogodek.

Medicinski cirkulacijski šok pa je, nasprotno, akutno življenjsko ogrožajoče stanje z nezadostno prekrvavitvijo in oskrbo vitalnih organov s kisikom, na primer po:

• močni izgubi krvi

• hudih poškodbah

• hudi alergijski reakciji

• sepse

• hudem srčnem popuščanju

Medicinski šok je nujni primer in se ga nikakor ne sme zdraviti homeopatsko ali čakati na izboljšanje.

Različni odzivi po travmi

Neposredni odziv na travmatični dogodek je lahko zelo različen.

Možni so:

• strah

• panika

• tresenje

• razbijanje srca

• izbruh potenja

• hitro dihanje

• notranja nemirnost

• jok

• kričanje

• motorična nemirnost

• občutek popolne nemoči

• okamenelost

• čustvena otopelost

• brezbrižnost

• zmedenost

• dezorientiranost

• vrzeli v spominu

• občutek neresničnosti

Teh različnih odzivov se ne sme samodejno obravnavati kot isto bolezensko sliko.

Šok s strahom in paniko

Pri nekaterih ljudeh je neposredno po dogodku v ospredju močna prekomerna vzburjenost.

Možni so:

• smrtni strah

• hitro bitje srca

• tresenje

• izbruh potenja

• občutek pomanjkanja zraka

• nemirnost

• panika

• močna potreba po varnosti

• ponavljajoče pripovedovanje o dogodku

• strah, da se bo dogodek ponovil

Tu je v ospredju drugačna simptomska signatura kot pri človeku, ki po travmi deluje popolnoma tiho in čustveno izklopljeno.

Šok z okamenelostjo in čustveno otopelostjo

Drugi prizadeti se odzovejo s tako imenovano reakcijo zamrznitve.

Možni so:

• presenetljiv mir

• nepremičnost

• malo govora

• čustveni umik

• občutek notranje praznine

• odsotnost čustvenega odziva

• občutek, »kot da bi bili omrtvičeni«

• omejeno zaznavanje okolice

Oseba, ki je navzven mirna, zato ni nujno psihično neobremenjena.

Disociativni simptomi

Po hudih travmatičnih dogodkih se lahko disociativni simptomi pojavijo.

Mednje sodijo na primer:

• občutek, da stojite ob sebi

• občutek, da svojega telesa ne zaznavate pravilno

• okolica se zdi neresnična

• občutek, da dogodek opazujete kot film

• vrzeli v spominu

• omejen občutek za čas

Ti simptomi so lahko del akutne stresne reakcije, vendar jih je treba ob močni ali dolgotrajnejši izraženosti strokovno obravnavati.

Motnje spanja po travmi

Po travmatičnem dogodku se lahko pojavijo:

• težave z zaspanjem

• pogosto prebujanje

• more

• nenadno prestrašeno prebujanje

• strah pred spanjem

• ponavljajoči se spomini ob odhodu v posteljo

Pomanjkanje spanja lahko dodatno okrepi strah, razdražljivost in čustveno nestabilnost.

Ponovno doživljanje dogodka

Travmatični spomini se lahko nehote vsiljujejo.

Možni so:

• intenzivne spominske podobe

• flasbacki

• more

• telesne reakcije ob spominih

• močan strah ob določenih zvokih, vonjavah ali krajih

Določeni dražljaji lahko sprožijo občutek, da je nevarnost spet neposredno prisotna.

Izogibajoče vedenje

Po travmi se lahko prizadeti poskušajo izogniti vsemu, kar spominja na dogodek.

Med to lahko sodijo:

• določeni kraji

• določeni ljudje

• pogovori o dogodku

• vožnja z avtomobilom po prometni nesreči

• novice ali slike

• določeni zvoki ali vonjave

Kratkotrajne zaščitne reakcije po travmi niso nenavadne. Vendar lahko trajno močno izogibanje oteži predelavo doživetega.

Akutna stresna reakcija in posttravmatska stresna motnja

Vsaka neposredna reakcija na šok se ne razvije v posttravmatsko stresno motnjo (PTSM).

Številne akutne reakcije v dneh ali tednih znatno popustijo.

Če pa težave, kot so:

• flasbacki

• more

• močno izogibanje

• stalna pripravljenost na alarm

• motnje spanja

• čustvena otopelost

• težave s koncentracijo

• močna prestrašenost

vztrajajo dlje časa in znatno ovirajo vsakdanje življenje, je treba PTSM ali drugo travmatsko motnjo strokovno obravnavati.

Ne spreglejte telesnih poškodb

Po nesreči ali dogodku nasilja psihična reakcija na šok ne sme privesti do tega, da bi spregledali morebitne telesne poškodbe.

Posebna previdnost je potrebna pri:

• poškodbah glave

• izgubi zavesti

• vrzelih v spominu

• močnih bolečinah

• krvavitvah

• oteženem dihanju

• bolečinah v prsih

• nevroloških izpadih

• naraščajoči zaspanosti

• ponavljajočem se bruhanju

Zmedenost po nesreči je lahko na primer tako psihično pogojena kot tudi posledica poškodbe lobanje in možganov povzročena.

Upoštevajte individualno simptomatsko signaturo

Pred izbiro zdravil je treba pri travmatičnem šoku še posebej skrbno ugotoviti, katera simptomatska signatura trenutno prevladuje.

Razlikovati je treba na primer med:

• Šok s paniko in smrtnim strahom

• Šok s tresenjem in močno telesno nemirnostjo

• Šok z otrplostjo

• Šok s čustveno otopelostjo

• Šok z zmedenostjo

• Šok z dezorientacijo

• Šok z disociativnimi simptomi

• Šok z neobvladljivim jokom

• Šok z nespečnostjo

• Šok z nočnimi morami

• Šok s ponavljajočimi se spomini ali prebliski

Nasprotujoče si reakcije, kot sta močna vzburjenost in izrazita otrplost, predstavljajo različne simptomske podpise in jih brez natančnega pregleda ne bi smeli samodejno obravnavati skupaj.

Podpora takoj po travmatičnem dogodku

V prvi fazi so lahko v pomoč:

• vzpostavitev telesne varnosti

• medicinska oskrba morebitnih poškodb

• mirno in zaščiteno okolje

• stik z znanimi osebami

• praktična podpora

• zadosten vnos tekočine in hrane, če je medicinsko mogoče

• spanje in počitek

Prizadetih ne bi smeli siliti, da takoj po dogodku podrobno pripovedujejo vse podrobnosti.

Nadaljnje zdravljenje

Pri dolgotrajnejših težavah so lahko glede na situacijo potrebne travmatsko usmerjene psihoterapevtske metode.

To so na primer:

• travmatsko usmerjena kognitivna vedenjska terapija

• EMDR

• druge na dokazih temelječe travmatske terapevtske metode

• zdravljenje spremljajoče depresije ali anksioznosti

• zdravljenje izrazitih motenj spanja

Terapija se ravna po vrsti in trajanju težav.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri različnih težavah po travmatičnih dogodkih uporabljajo različna določena homeopatska zdravila in potence po Banerjijevih protokolih.

PREVIDNOST – pred izbiro zdravil upoštevajte natančen simptomski podpis

Pri travmatičnem šoku izbira zdravil ne sme temeljiti zgolj na oznaki »šok«. Pred izbiro je treba natančno ugotoviti, katera reakcija trenutno prevladuje.

Posebej je treba razlikovati:

• paniko in smrtni strah

• močno nemirnost in vzburjenost

• tresenje

• otrplost in čustveno otopelost

• zmedenost in dezorientacijo

• disociativne simptome

• nespečnost in nočne more

• prebliske in ponavljajoče se spomine

Glede na prevladujoči simptomski podpis so v Banerjijevem konceptu lahko predvidene različne sheme oziroma zdravila. Različnih ali nasprotujočih si simptomskih podpisov brez predhodnega pregleda ne bi smeli samodejno kombinirati.

Zanesljivo zdravljenje akutne stresne reakcije ali posttravmatske stresne motnje s homeopatskimi zdravili ni znanstveno dokazano. Potrebnega medicinskega, psihiatričnega ali psihoterapevtskega zdravljenja to ne sme nadomestiti ali odložiti.

Pomembno opozorilo

Telesni cirkulacijski šok je življenjsko ogrožajoče medicinsko nujno stanje in ga ne smemo zamenjati s psihičnim šokom.

Po nesreči ali hudi travmi je treba posebej Motnje zavesti, močne krvavitve, oteženo dihanje, bolečine v prsih, hude poškodbe, nevrološki izpadi ali naraščajoča zmedenost je treba takoj medicinsko obravnavati.

Pri samomorilnih mislih, akutni ogroženosti samega sebe, hudi psihični dekompenzaciji ali trajni izgubi stika z realnostjo je prav tako takoj potrebna strokovna oziroma urgentna medicinska pomoč.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Ignatia amara, Coffea cruda, Aconitum nap.