Atrijska fibrilacija (AF) – pogosta motnja srčnega ritma "podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Atrijska fibrilacija (AF) – pogosta motnja srčnega ritma

Atrijska fibrilacija, skrajšano AF, je pogosta oblika motnje srčnega ritma. Pri tem je električna aktivnost v srčnih preddvorih neurejena in zelo hitra. Preddvora se zato ne krčita več redno in usklajeno.

Srčni utrip postane pogosto nereden in deloma izrazito pospešen. Atrijska fibrilacija se lahko pojavlja v napadih, traja dlje časa ali pa je trajna.

Kako nastane atrijska fibrilacija?

Običajno sinusni vozel kot naravni srčni spodbujevalnik določa reden srčni ritem. Pri atrijski fibrilaciji pa v preddvorih nastajajo številni neurejeni električni impulzi.

Spodbujevalni dejavniki in možni vzroki so med drugim:

• visok krvni tlak

• koronarna srčna bolezen

• bolezni srčnih zaklopk

• srčno popuščanje

• višja starost

• prekomerno delovanje ščitnice

• prekomerna telesna teža

• apneja v spanju

• sladkorna bolezen tipa 2

• čezmerno uživanje alkohola

Atrijska fibrilacija pa se lahko pojavi tudi brez jasno prepoznavne srčne bolezni.

Kateri simptomi se lahko pojavijo?

Nekateri ljudje atrijske fibrilacije sploh ne opazijo. Drugi pa trpijo zaradi:

• hitrega bitja srca ali palpitacij

• nerednega srčnega utripa

• preskakovanja srca

• težkega dihanja

• vrtoglavice

• utrujenosti in zmanjšane zmogljivosti

• občutka pritiska ali stiskanja v prsih

• splošne oslabelosti

Zakaj je lahko atrijska fibrilacija nevarna?

Zaradi neenakomernega gibanja preddvorov lahko kri, zlasti v levi preddvorovi ušescu, teče počasneje. Tako lahko nastanejo krvni strdki.

Če se tak strdek s krvnim obtokom prenese v možgane in tam zapre krvno žilo, lahko nastane ishemična možganska kap. Atrijska fibrilacija zato znatno poveča tveganje za možgansko kap.

Dolgoročno lahko trajno prehiter srčni utrip tudi poslabša delovanje srca.

Diagnoza in zdravljenje

Atrijska fibrilacija se ugotovi z elektrokardiogramom (EKG). Pri le občasnih epizodah so lahko potrebni dolgotrajni EKG ali druge dolgoročnejše snemanje ritma.

Zdravljenje je odvisno od težav, trajanja atrijske fibrilacije, spremljajočih bolezni in individualnega tveganja. Glede na stanje se lahko uporabijo:

• zdravila za nadzor srčne frekvence

• zdravila za stabilizacijo srčnega ritma

• električna kardioverzija

• kateterska ablacija

• antikoagulacija (redčenje krvi) za zmanjšanje tveganja za možgansko kap pri ustrezno individualnem tveganju

Pomembno opozorilo

Na novo nastalo hitro bitje srca ali izrazito nereden srčni utrip je treba razjasniti pri zdravniku. Ob sočasnih bolečinah v prsih, hudi težki dihanju, izgubi zavesti ali znakih možganske kapi je takoj potrebna zdravniška pomoč.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Lachesis, Crataegus oxyacantha