Ledvične ciste in policistična ledvična bolezen – posamezne ledvične ciste do cistične ledvice "podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Ledvične ciste in policistična ledvična bolezen – od posameznih ledvičnih cist do cistične ledvice

Ledvične ciste so s tekočino napolnjene votline v ledvičnem tkivu. Lahko se pojavijo posamezno ali v večjem številu in so pogoste zlasti s staranjem. Posamezne tako imenovane preproste ledvične ciste so praviloma benigne in pogosto ne povzročajo težav.

Od njih je treba razlikovati policistične ledvične bolezni, pri katerih se zaradi večinoma genetsko pogojene bolezni v ledvicah razvijejo številne ciste. Te lahko ledvice vse bolj povečujejo in dolgoročno poslabšajo delovanje ledvic.

Preproste ledvične ciste

Preproste ledvične ciste pogosto odkrijejo naključno pri ultrazvočni, CT- ali MRI-preiskavi.

Značilno je, da so:

• napolnjene s tekočino

• gladko omejene

• benigne

• brez simptomov

• ne potrebujejo zdravljenja

Posamezna preprosta ledvična cista ne pomeni ne, da gre za policistično ledvično bolezen.

Možne težave zaradi ledvičnih cist

Večje ali neugodno nameščene ciste lahko občasno povzročijo težave, na primer:

• občutek pritiska v boku

• bolečine v hrbtu ali boku

• kri v urinu

• redko oviran odtok

• okužba ciste

Nenadno nastale bolečine lahko med drugim povzročijo krvavitev ali druge zaplete in jih je treba razjasniti.

Kompleksne ledvične ciste

Vsaka ledvična cista ni preprosta, povsem benigna cista.

Pri tako imenovanih kompleksnih ledvičnih cistah se lahko na primer pojavijo:

• odebeljene stene ciste

• septe oziroma notranje pregrade

• kalcifikacije

• solidni deli

• izrazito kopičenje kontrastnega sredstva

Takšne spremembe je treba natančneje oceniti, saj so lahko določene cistične spremembe povezane s povečanim tveganjem za maligno ledvično bolezen.

Za oceno kompleksnih ledvičnih cist se pogosto uporablja Bosniakova klasifikacija na podlagi slikovnih preiskav.

Policistična ledvična bolezen – cistične ledvice

Policistična ledvična bolezen (PKD) je genetsko pogojena skupina bolezni, pri kateri se v obeh ledvicah razvijejo številne ciste.

Najpogostejša oblika v odrasli dobi je avtosomno dominantna policistična ledvična bolezen (ADPKD).

Ledvice lahko zaradi vse večjega števila in velikosti cist znatno povečajo. Hkrati je lahko vse bolj prizadeto zdravo ledvično tkivo.

Avtosomno dominantna policistična ledvična bolezen (ADPKD)

ADPKD večinoma povzročijo genetske spremembe, zlasti v genih PKD1 ali PKD2 .

Ker se bolezen deduje avtosomno dominantno, za otroke prizadetega starša načeloma obstaja 50-odstotno tveganje, da podedujejo ustrezno genetsko spremembo.

Potek pa je lahko tudi znotraj družine zelo različen.

Avtosomno recesivna policistična ledvična bolezen

Bistveno redkejša oblika je avtosomno recesivna policistična ledvična bolezen (ARPKD).

Običajno se pojavi že v otroštvu in lahko poleg ledvic prizadene predvsem tudi jetra .

Ta oblika se glede na dedovanje, potek in zdravljenje bistveno razlikuje od pogostejše ADPKD.

Možni simptomi pri ADPKD

Bolezen lahko ostane neopažena več let.

Možne težave in ugotovitve so:

• povišan krvni tlak

• bolečine v predelu ledvic ali hrbta

• kri v urinu

• ponavljajoče se okužbe sečil

• okužbe ledvičnih cist

• ledvični kamni

• povečevanje ledvic

• oslabljena delovanje ledvic

• napredujoča kronična ledvična insuficienca

Povišan krvni tlak pri cističnih ledvicah

Povišan krvni tlak se pri ADPKD pogosto pojavi že, preden je delovanje ledvic izrazito oslabljeno.

Dosledno nadzorovanje krvnega tlaka je še posebej pomembno, saj lahko povišan krvni tlak dodatno pospeši napredovanje ledvične okvare in poveča srčno-žilno tveganje.

Ciste zunaj ledvic

ADPKD je sistemska bolezen. Ciste se lahko pojavijo tudi v drugih organih.

Še posebej pogoste so jetrne ciste.

Druge možne spremembe lahko med drugim vključujejo določene spremembe srčnih zaklopk ter druge žilne ali vezivnotkivne spremembe.

Možganski anevrizmi pri ADPKD

Osebe z ADPKD imajo povečano tveganje za intrakranialne anevrizme, zlasti če so se ustrezne bolezni že pojavile v družini.

Splošno presejanje vseh prizadetih ni potrebno v vsaki situaciji. Pri določenih konstelacijah tveganja pa je lahko ciljna preiskava žil smiselna.

Nenadno nastali, izjemno močni glavoboli lahko kažejo na subarahnoidno krvavitev in predstavljajo nujno medicinsko stanje.

Diagnoza

Za preiskavo ledvičnih cist oziroma policistične ledvične bolezni se lahko uporabijo:

• ultrazvok ledvic

• CT

• MRT

• spremljanje kreatinina in eGFR

• preiskave urina

• meritve krvnega tlaka

• odvzem družinske anamneze

• v izbranih primerih genetske preiskave

Ob sumu na dedno cistično ledvično bolezen je družinska anamneza še posebej pomembna.

Spremljanje delovanja ledvic

Pri policistični ledvični bolezni je treba med drugim redno spremljati:

• kreatinin

• eGFR

• krvni tlak

• albumin oziroma beljakovine v urinu

• elektrolite

• razvoj velikosti ledvic in obremenitve s cistami, kolikor je medicinsko potrebno

Cilj je pravočasno prepoznati napredovanje ledvične bolezni in dosledno zdraviti dejavnike tveganja, na katere je mogoče vplivati.

Zdravljenje preprostih ledvičnih cist

Nezapletena, jasno benigna ledvična cista pogosto ne potrebuje zdravljenja.

Pri velikih simptomatskih cistah so v izbranih primerih lahko potrebni intervencijski ali operativni postopki.

Kompleksne ali sumljive ciste pa zahtevajo ustrezno radiološko oziroma urološko spremljanje ali nadaljnjo obravnavo.

Zdravljenje policistične ledvične bolezni

Zdravljenje ADPKD je odvisno od stopnje bolezni in individualnega tveganja.

Pomembni ukrepi so:

• dosledno nadzorovanje krvnega tlaka

• zdravljenje okužb sečil in cist

• zdravljenje ledvičnih kamnov

• spremljanje delovanja ledvic

• izogibanje nepotrebnim snovem, ki škodijo ledvicam

• zdravljenje srčno-žilnih dejavnikov tveganja

Pri določenih odraslih z ADPKD in povečanim tveganjem za hitro napredovanje bolezni lahko pride v poštev zdravljenje z tolvaptanom, antagonistom vazopresinskih receptorjev V2. Terapija zahteva skrbno zdravniško izbiro in redne kontrole, zlasti jetrnih vrednosti.

Napredujoča ledvična insuficienca

Pri delu bolnikov lahko ADPKD dolgoročno privede do hude kronične ledvične insuficience.

Pri napredovali ledvični odpovedi lahko postanejo potrebni:

• hemodializa

• peritonealna dializa

• presaditev ledvice

Potek je individualno zelo različen in se lahko razvija več desetletij.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri različnih ledvičnih težavah ter pri cističnih spremembah ledvic uporabljajo določena homeopatska zdravila in potence po Banerjijevih protokolih.

Zanesljivo nazadovanje ledvičnih cist, zdravljenje genetskega vzroka policistične ledvične bolezni ali preprečevanje napredovanja ADPKD s homeopatskimi sredstvi znanstveno ni dokazano.

Rednih nefroloških oziroma uroloških kontrol in medicinsko potrebnih zdravljenj zato ne smete nadomestiti ali odlašati s homeopatskimi sredstvi.

Pomembno opozorilo

Ledvične ciste je treba natančneje preiskati zlasti, če jih na slikovni preiskavi ni mogoče nedvoumno opredeliti kot preproste ciste, če povzročajo težave ali so povezane s krvjo v urinu oziroma poslabšanjem delovanja ledvic.

Pri znani ali domnevni policistični ledvični bolezni so pomembne redne kontrole krvnega tlaka in delovanja ledvic ter nefrološka oskrba.

Pri nenadni izjemno močni glavobol, nevrološki izpadi, motnje zavesti, močne bolečine v boku z vročino ali hitro poslabšanje splošnega stanja je potrebna takojšnja medicinska preiskava.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Conium maculatum, Thuya, Berberis vulgaris, Conium maculatum